Pomoč in podpora – Omrežje ODS

Cenik stroška za distribucijo zemeljskega plina v Mestni občini Novo mesto, Občini Litija ter naselju Podkraj v Občini Hrastnik – velja od 1. 1. 2025 dalje.

Cenik stroška za izvajanje meritev na distribucijskem sistemu zemeljskega plina v Mestni občini Novo mesto, Občini Litija ter naselju Podkraj v Občini Hrastnik – velja od 1. 1. 2025 dalje.

Osnovna cena za izvajanje meritev V_(L),(N),(U) je odvisna od lastništva merilnih naprav ter vzdrževanja in je določena z Aktom o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina na geografskem območju Mestne občine Novo mesto, Občine Litija ter naselja Podkraj v Občini Hrastnik (Ur. list RS, 2/2025 z dne 10. 1. 2025): V_(L)=2,45000 EUR/mesec; V_(N)=0,72000 EUR/mesec; V_(U)=1,44000 EUR/mesec.

Znesek za meritve, kadar operater distribucijskega sistema ni lastnik merilnih naprav in jih vzdržuje ter umerja: ZM=V(U) x (f1+f2) (EUR/mesec)

Cene storitev so določene v skladu z Aktom o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina na geografskem območju Mestne občine Novo mesto, Občine Litije ter naselja Podkraj v Občini Hrastnik (Ur. list RS, 2/2025 z dne 10. 1. 2025).

Cenik ostalih storitev operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina Istrabenz plini d.o.o. – velja od 1. 1. 2025 dalje.

Dne 8. oktobra 2016 je začela veljati nova Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS 61/16, v nadaljevanju: uredba). Uredba med drugim prinaša spremembo na področju obračunavanja oziroma prikazovanja porabe zemeljskega plina in omrežnine: zemeljski plin se po 1. 1. 2017 obračunava v energijskih enotah kWh. Agencija za energijo je sprejela Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina (Uradni list RS 85/2016), ki podrobneje določa pravila obračunavanja zemeljskega plina v energijskih enotah kWh.

Zaradi poenotenja trga z zemeljskim plinom v Evropi je treba zemeljski plin obračunavati v energijskih enotah kWh, kar je že praksa večine evropskih držav. Nova energijska enota je tudi eden izmed pogojev za transport obnovljivih plinov (bioplin ali sintetični metan) po plinovodnem omrežju. To je za slovenski trg pomembna sprememba, saj se je obnovljiv plin do sedaj transportiral le po omrežju v tujini. Uvedba kWh uporabniku omogoča tudi lažje primerjanje stroškov drugih energentov z zemeljskim plinom.

Količinski odjem zemeljskega plina se meri s plinomerom, ki prikazuje odjem zemeljskega plina v kubičnih metrih (m³).

Na mesečnih računih se po novem odjem zemeljskega plina prikazuje v odčitanih m³ in v preračunanih kWh, odjem pa se zaračunava samo v kWh kot porabljena energija. Preračun iz m³ v kWh urejata Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS št. 61/2016) in Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina (Uradni list RS št. 85/2016).

Za preračun so upoštevajo geografska višina odjemnega mesta, lokacija plinomera (znotraj ali izven stavbe) in nadtlak zemeljskega plina na merilnem mestu.

Dobavljena energija je definirana kot:

E [kWh] = V_N [Nm³] * H_S,I,RS [kWh/Nm³]

kjer je:

E – količine energije dobavljenega zemeljskega plina [kWh]

V_N – z merilno napravo s prigrajenim korektorjem temperature in tlaka izmerjen volumen odjema zemeljskega plina pri referenčnem normalnem stanju, ali izmerjena količina zemeljskega plina, preračuna na referenčno normalno stanje [Nm³]

H_S,I,RS  – povprečna kurilna vrednost za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu [kWh/Nm³], ki jih objavi operater prenosnega omrežja na svoji spletni strani (www.plinovodi.si)

Operater distribucijskega omrežja povzema podatek o povprečni zgornji kurilnosti zemeljskega plina za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu zemeljskega plina HS,I,RS s spletne strani operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina družbe Plinovodi d. o. o.:

Normalni volumen zemeljskega plina je definiran kot:

V_N [Nm³] = V_D [m³] * z

kjer je:

V_D – z merilno napravo brez korektorja temperature in tlaka izmerjen volumen odjema zemeljskega plina [m³]

z – pretvorbeni faktor, ki določa razmerje med V_N in V_D in se izračunana z upoštevanjem delovnih parametrov na merilnem mestu, po enačbi:

z = T_n /T_eff * ((p_amb+ p_eff)/p_n )

kjer je:

T_n  – referenčna temperatura zemeljskega plina za določitev volumna v Nm³ [K], = 273,15 K (oziroma 0 °C);

p_n  – referenčni tlak zemeljskega plina =1.013,25 mbar;

T_eff – obračunska temperatura zemeljskega plina na merilnem mestu [K]

p_eff – nadtlak zemeljskega plina na merilnem mestu [mbar]

p_amb – srednji zračni tlak na območju izvajanja distribucije [mbar], izračunan z upoštevanjem srednje nadmorske višine na območju izvajanja distribucije, ki se izračuna na naslednji način:

p_amb = 1016 mbar – 0,12 mbar/m * H[mbar]

in je H srednja nadmorska višina območja izvajanja distribucije zemeljskega plina [m];

Decimalna mesta pri pripravi in navedbi podatkov na računu.

Pri pripravi in navedbi podatkov na računu se, po Uredbi o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS št. 61/2016), vrednosti za posamezne enote zaokrožijo na naslednja decimalna mesta:

– za kWh: brez decimalnih mest;

– za kWh/Nm³: tri decimalna mesta;

– za m³ in Nm³: brez decimalnih mest;

– za EUR/kWh: pet decimalnih mest;

– za faktor z: pet decimalnih mest;

Srednja nadmorska višinaH, za območje izvajanja distribucije zemeljskega plina ODS Istrabenz plini d.o.o., znaša:

H = 31.488.890 m²/153.100 m = 205,67 m.

Pretvorbeni faktor»z«, za preračun porabe zemeljskega plina V_D [m³], izmerjene s plinomerom, v ekvivalentne količine odjema zemeljskega plina v normalnih kubičnih metrih V_N [Nm³], na območju izvajanja distribucije zemeljskega plina ODS Istrabenz plini d.o.o., znaša:

0,94894 – za plinomer, vgrajen na merilnem mestu znotraj stavbe, kjer je nadtlak zemeljskega plina 23 mbar ter plinomer s temperaturno korekcijo, vgrajen na merilnem mestu izven stavbe, kjer je nadtlak zemeljskega plina 23 mbar (T_eff = 288,15 K, oz. 15 °C in p_eff = 23 mbar)

OPOMBA: Pretvorbeni faktor za merilna mesta, kjer je plinomeru prigrajen korektor temperature in tlaka, ki meri porabo zemeljskega plina že v standardnih kubičnih metrih [Sm³] znaša 0,9476.

Vhodni podatki:

Stanje plinomera 1.1. 2017: 3.000 m³

Stanje plinomera 31.1. 2017: 3.100 m³

Poraba – delovni volumen: V_D= (3.100 – 3.000) = 100 m³

Na podlagi podatkov o odjemu VD[m3], pretvorbenega faktorja z in enačbe:

V_N [Nm³] = V_D [m³] * z

znaša ekvivalentna količina zemeljskega plina: V_N= 100 * 0,94894= 94,894 Nm³

Vhodni podatki:

– povprečna kurilna vrednost za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu znaša npr. H_S,I,RS = 11,365 kWh/Nm³

Na podlagi vhodnih podatkov o kurilni vrednosti, količine zemeljskega plina v normalnih kubičnih metrih in enačbe:

E [kWh] = V_N [Nm³] * H_S,I,RS [kWh/Nm³]

znaša količina dobavljene energije za naš primer 100 m³  porabe, odčitane na plinomeru:

E= 94,894 Nm³ * 11,365 kWh/Nm³= 1.078 kWh

Pomembno:
Povprečna zgornja kurilnost zemeljskega plina za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu zemeljskega plina je lahko vsak mesec drugačna. Podatek zagotavlja Operater prenosnega sistema zemeljskega plina ter je objavljen na njegovi in naši spletni strani.